You Can't Hide behind Evil
1 To accept correction is wise,
to reject it is stupid.
2 The Lord likes everyone
who lives right,
but he punishes everyone
who makes evil plans.
3 Sin cannot offer security!
But if you live right,
you will be as secure
as a tree with deep roots.
4 A helpful wife is a jewel
for her husband,
but a shameless wife
will make his bones rot.

5 Good people have kind thoughts,
but you should never trust
the advice of someone evil.
6 Bad advice is a deadly trap,
but good advice
is like a shield.
7 Once the wicked are defeated,
they are gone forever,
but no one who obeys God
will ever be thrown down.
8 Good sense is worthy of praise,
but stupidity is a curse.
9 It's better to be ordinary
and have only one servant
than to think you are somebody
and starve to death.
10 Good people are kind
to their animals,
but a mean person is cruel.

11 Hard working farmers have more
than enough food;
daydreamers are nothing more
than stupid fools.
12 An evil person tries to hide
behind evil;
good people are like trees
with deep roots.
13 We trap ourselves
by telling lies,
but we stay out of trouble
by living right.
14 We are rewarded or punished
for what we say and do.
15 Fools think they know
what is best,
but a sensible person
listens to advice.

16 Losing your temper is foolish;
ignoring an insult is smart.
17 An honest person
tells the truth in court,
but a dishonest person
tells nothing but lies.
18 Sharp words cut like a sword,
but words of wisdom heal.
19 Truth will last forever;
lies are soon found out.
20 An evil mind is deceitful,
but gentle thoughts
bring happiness.
21 Good people never have trouble,
but troublemakers
have more than enough.
22 The Lord hates every liar,
but he is the friend of all
who can be trusted.
23 Be sensible and don't tell
everything you know—
only fools spread
foolishness everywhere.

24 Work hard, and you
will be a leader;
be lazy, and you
will end up a slave.
25 Worry is a heavy burden,
but a kind word
always brings cheer.
26 You are better off to do right,
than to lose your way
by doing wrong.
27 Anyone too lazy to cook
will starve,
but a hard worker
is a valuable treasure.
28 Living right is a pathway
that leads to life
and away from death.
Ka Yaawe horoma le mu baluwo sambaraŋo ti
1 Moo-wo-moo sonta kuluuroo la, i lafita londi ñinoo le la,
bari meŋ maŋ lafi yitandiroo la, wo mu hakilintaŋo le ti.
2 Moo kendoo ka maakoyiroo soto Yaawe* bulu le,
bari a ka feere jawu sitilaa halaki le.
3 Jawuyaa te moo tankandi noo la,
bari moo tilindiŋolu te buruka la muumeeke.
4 Musoo meŋ ye daajika kendoo soto,
a mu kewo ye sapuraŋo le ti,
bari musu malubaloo ka muluŋ a fee le
ko kuuraŋ jawoo a balajaatoo kono.
5 Moo tilindiŋolu la feeroo ka ke kuu tilindiŋo le ti,
bari moo kuruŋolu la yaamaroo ka neeneeroo le ke.
6 Moo kuruŋolu la diyaamoo ka moofaa le saabu,
bari moo tilindiŋolu la kumoolu le ka ì tanka.
7 Moo kuruŋolu be kasaara la le,
ì te tara la keriŋ kotenke,
bari moo tilindiŋolu niŋ ì la dimbaayaalu ka tara bambandiŋ ne.
8 Ì ka moo jayi le, niŋ a ye ñaameŋ kuwo ke,
bari moo ŋaniya jawoo ka tara jutunnayaa le kono.
9 I faŋo kaañandi, i la baluwo si sooneeyaa,
wo le fisiyaata ka i faŋo warandi, feŋ te i bulu.
10 Hani moo tilindiŋo la beeyaŋo, a ka a suulafeŋo dii a la le,
bari moo kuruŋo, hani a la beteyaa ka ke jawuyaa siloo doroŋ ne ti.
11 Moo meŋ ka dookuwo ke kendeke a la kunkoo to,
be siimaŋ jamaa soto la le,
bari meŋ ka tara kuu kuntaŋo bayindi kaŋ,
wo mu hakilintaŋo le ti.
12 Moo kuruŋo ka hame le, ka nafaa soto a la kuu kuruŋ kewo to,
bari moo tilindiŋo ka ñaatotaa le soto.
13 Moo kuruŋo la junube kumafoo le ka a duŋ bataa kono,
bari moo tilindiŋo ka kana mantoora kuwo ma le.
14 Nafaa kuu jamaa ka soto hadamadiŋo daakumoo le to,
a ye kuu-wo-kuu dookuu, wo le ka ke a la joo ti.
15 Toolewo ka a miira le ko, a la siloo le mu sila tilindiŋo ti,
bari moo ñaamendiŋo ka soŋ yaamaroo la le.
16 Toolewo ka a la kamfaa yitandi juuna le,
bari hakilimaa ka a ñaa kaasi nendiroo la le.
17 Seedoo meŋ be tooñaa kaŋ ka kuu tilindiŋo le fo,
bari seedenduroo ka faniyaa doroŋ ne fo.
18 Ka kuma fo i maŋ i miira,
ka munta le ko niŋ hawusaroo* ye moo soo,
bari moo ñaamendiŋo daakumoo si moo jaara noo le.
19 Daa meŋ ka tooñaa kumoo fo, ka siimaayaa le,
bari faniyaa folaa siyo buka jamfa.
20 Neeneeroo ka tara moolu le hakiloo kono,
mennu pareeta kuu kuruŋ kewo la,
bari mennu ka tara kayira kuwo to, ka seewoo soto le.
21 Mantoora kuu buka ke moo tilindiŋo la,
bari moo kuruŋo baloo bee ka tara faariŋ kataa kuwo le la.
22 Faniyaa foo mu Yaawe tanoo le ti,
bari meŋ ka kuu tilindiŋo ke, a ka seewoo wo la kuwo la le.
23 Hakilimaa buka a la londoo kankulaa,
bari toolewo ka tara a la tooleeyaa kankulaa la le.
24 Soobeeyaa le ka maraloo sii moo la,
bari moo hamentaŋo ka labaŋ joŋyaa dookuwo le la.
25 Jaakaloo si moo niyo toorandi noo le,
bari kuma diimaa ka a niyo seewondi le.
26 Moo tilindiŋo ka a teeroolu yaamari kuu kendoo le la,
bari moo kuruŋo ka taa niŋ siloo meŋ na, wo ka moo filindi le.
27 Katakolentewo ka suboo muta wuloo kono le, bari a buka a tabi noo,
bari moo saayiriŋo ka a la sotofeŋo nafaa je le.
28 Ka sila tilindiŋo nooma, wo le mu baluwo sambaraŋo ti,
aduŋ saayaa te wo siloo kaŋ.